Z dvainštirideset dnevnim postom, brez trde hrane, sem dosegla homeostazo. Kaj to pomeni? Da sem dosegla notranjo harmonijo in sem ozdravela. Vsi toksini, ki so se nabirali v meni, so se preko klistiranja izločili iz telesa. Tudi trdovratni rak se je z mojo pomočjo končno po tolikih letih odtrgal od tkiva. Padel je iz telesa iz črevesja, kot težka, smrdljiva gmota gnoja, ki je toliko let gnila v meni. Z njim se je iz telesa odplaknila tudi druga svinjarija. Tudi tista iz mojega uma. Tudi tista, ki je dala strahu moč. Tudi vsa zdravila. Tudi ostanki nezdrave hrane. Vse je šlo.

Občutek v zdravem telesu je izjemen. Letim, dobesedno letim nad vsem, kar je tukaj. Uživam v svoji sreči in nikoli več je ne izpustim. Ljubim življenje in vse, prav vse, kar je povezano z njim. Tega sem se naučila. Resetirala sem svoje možgane bolečin in jim z velikim trudom iz dneva v dan dodajala nove kode srečnega in lepega življenja. Sedaj delajo točno tako, kot si jaz želim in imam jih neizmerno rada, zato jih negujem z orehi, veliko bio presne in sezonske prehrane, jih peljem na sprehod, da dobijo dovolj kisika in veliko se gibam, da z boljšo prekrvavitvijo dobijo dovolj vsega, kar potrebujejo. Ne zaviram jih s slabimi mislimi. Dajem jim upanje in občutek varnosti, kajti tako mi lahko pomagajo tudi oni. 

In to je ta stabilnost, varnost in hvaležnost, ki se dogaja v meni in ki jo izkoriščam v polni meri, saj sem bila za veliki del vsega tega v življenju prikrajšana.

Na življenje gledam iz lepšega zornega kota in nikomur ne dovolim, da me bo strašil s čimerkoli in me na tak način zasužnjil. Karkoli se bo zgodilo, se bom pripravila na boj, ne bom bežala in ponovno se bom soočila s problemom. 

Skušala ga bom rešiti na svojstven način in se postavila na meni najboljšo pozicijo življenja, ker si to tudi zaslužim.